Naj se izrazim kot vsakdanji "Janez" v Sloveniji in povem svojo zgodbo. Vsak od nas ima točko, kjer mu poči film. Zame je to občutek nemoči – ko kot podjetnik garam od jutra do večera, sistem pa nagrajuje tiste, ki ga znajo izigrati.

Ko sem bil mlajši, so mi govorili: “Če boš pridno delal, boš v življenju uspel.” Verjel sem. In res sem delal – veliko. Še danes vstajam ob 3:30, sem že ob 4:00 v pisarni, ker je to edini čas, ko imam mir in lahko v miru opravim vse nujne naloge. Moj delovnik traja do 16:00 ali še dlje – ne zaradi sebe, ampak zato, da imajo moji zaposleni plačo, da podjetje preživi in raste.

Na poti na sestanek pa gledam druge. Ob desetih dopoldne v kavarnah – brez skrbi, brez dela, z otroki v brezplačnem vrtcu. Popoldne jih srečam, ko delajo na črno. Brez računov, brez prispevkov. Zaslužijo več kot jaz. Bolj spočiti so, država pa jim še dodatno pomaga.

In mene, ki državi redno plačujem davke, kaznuje z višjimi obremenitvami. Sem bedak? Včasih se res tako počutim.

Ampak nisem pripravljen obupati. Ne bom postal še en »socialni problem«. Namesto tega sem se odločil za nekaj drugega – bolj konstruktivnega.

Vključujem se v politiko. Zakaj? Ker verjamem, da lahko skupaj s somišljeniki naredimo spremembo. Da končno v ospredje postavimo poštene, delovne ljudi, ki to državo res držijo pokonci.

Prepoznal sem stranko, ki razume naše težave – FOKUS. Imajo enostavne, razumne rešitve, ki so vsem nam logične, le politika jih doslej ni hotela uresničiti.

Kaj me moti in zakaj verjamem, da je čas za spremembe?

Kot davkoplačevalec kot osrednjo težavo obstoječega davčnega sistema prepoznavam to, da ni povratnega učinka od denarja, ki ga namenim državi. Da lahko država deluje, potrebuje davke. Višji kot so davki, bolj je bogata in večji standard ima. In z veseljem dam velik del svoje plače za uspeh naše države. Če pogledam plačilno listo, bi predvideval, da zaradi količine davkov, namenjenih državi, dobim zelo veliko v zameno, ne glede na to, da je neto izplačilo v primerjavi s celotno plačo zelo majhno.

Vendar pa smo še dalečod tega: 

🔹Davki brez povratnega učinka: Plačujem ogromno, a nimam občutka, da bi karkoli od tega prejel nazaj.

🔹Zdravstvo: Čakalne vrste nas silijo k zasebnikom – še ena dodatna obremenitev.

🔹Ceste: Kot podjetnik se vozim veliko – a pogosto imam občutek, da sem v Bosni, ne v EU.

🔹Energija: Elektrika je draga, sončne elektrarne pa minus zgodba. Oče je dal na svojo hišo sončno elektrarno, da bo privarčeval, a ima sedaj takšne stroške, da s svojo investicijo ustvarja velik minus. Cena električne energije za podjetja pa nas uvršča med najbolj ne-konkurenčne države v Evropi.

🔹Kriminal in delo na črno: Pošteni smo kaznovani, goljufi nagrajeni. Posebna kategorija na tem področju so Romi, čeprav nerad mečem vse v isti koš. Starši so me učili strpnosti, vendar ko slišim ljudi, da imajo po pet otrok samo zato, da jim ni treba delati, me res ubija in mi zbija motivacijo.

🔹Upokojenci: Moj oče – rudar, ki je celo življenje garal, danes ne more dostojno živeti od svoje pokojnine.

🔹Kultura in jezik: Slovensko kulturo moramo spoštovati, naš jezik naj bo standard v vseh ustanovah. Nikogar ne bomo kamenjali, bi pa bilo smiselno vsaj kaznovati oz. preprečevati skrajniško kulturo, ki prihaja iz tujine, ter zahtevati, da se slovenski jezik govori v šoli in v vseh državnih ustanovah. Ljudje, ki slovenske kulture ne spoštujejo in našega jezika ne govorijo, v teh ustanovah žal ne morejo biti dobrodošli, kot tudi jaz v tuji državi ne bi bil, če bi govoril slovensko, se ne bi prilagodil državi gostiteljici ali celo pričakoval, da se domačini meni prilagajajo. 

🔹Socialna politika: Naj bo pomoč za tiste, ki jo res potrebujejo – ne za tiste, ki sistem izkoriščajo.

Zato verjamem, da mora država delovati kot podjetje. S preglednim vodenjem, z odgovornostjo in s ciljem: da se dobro dela nagrajuje, ne kaznuje.

👉 Moj poziv:

Če tudi ti vidiš, da je prišel čas za spremembo, se mi pridruži. Dovolj je bilo govorjenja – čas je za dejanja. Skupaj s stranko FOKUS, z Markotom in Moniko, želim ustvariti državo, v kateri bo spet vredno vstajati ob 3:30 zjutraj.

Za vse nas, ki delamo, ustvarjamo in ne obupamo.